Borut, naj bo v naslovu dovolj o tvojih košarkarskih uspehih, ki so bili izjemni. Izjemen si bil kot človek, prijatelj … Borut,   srečevali smo se na Sončkovem dnevu, Poletju ob Soči ali na placu v Solkanu, kjer si nam povedal  marsikatero anekdoto, zanimivost. Nikoli, prav nikoli pa nisi govoril o svojih košarkarskih vragolijah, zmagah … O tvojih uspehih smo prebrali, drugi so nam drugi govorili … Bil si skromen …

»Vi me lahko vprašate karkoli, vi me lahko vse vprašate vse«, si nam dejal ob enem našem srečanju. Ko si se enkrat po smrti Krešimirja Ćosića, obiskal njegovo si nam skromno  pokazal kako si velik človek. A ne bomo o tem, ker vemo, da ti to ne želiš. Raje tole pripovedko:

»kot perspektivni 17 letni mulc sem bil izbran, da grem v Izrael, na tekmo evrolige, proti Maccabiju. Ufff, kako sem se veselil potovanja, tekme … Po zadnjem treningu (košarkarskem), pred odhodom v Tel Aviv, sem šel še na hokej v sosedno dvorano, kjer sem si poškodoval koleno. Ma, stisnili so me ob bando(ograjo) … Če  povem trenerju ne bo nič z Izraelom … Ko je bilo letalo v najvišji točki leta proti Tel Avivu sem povedal Borisu(opomba: Kristančiču) , da ne bom mogel igrati … Mislil sem si J, zdaj me pa sigurno ne bo vrgel iz letala in poslal domov J.«      

Borut, v  ŠD Sonček smo zelo ponosni, da si bil naš prijatelj in mi tvoji prijatelji. V naših srcih boš vedno z nami bodisi pri Soči ali na Sončkovem dnevu .., dragi Borut Bassin.